Mag. Tomaž Rotar, dr.dent.med. je bil rojen 6.3.1972 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici, naravoslovno gimnazijo pa na Jesenicah. Po končani gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani smer stomatologija. Diplomiral je leta 1997 s povprečno oceno 9,1. Po diplomi se je odločil za magistrski študij in dobil učiteljsko mesto na Medicinski fakulteti. Magistriral je leta 2000. Od takrat dela v zasebni praksi v Radovljici, kjer ima dve ločeni ordinaciji. V zadnjih petih letih je naredil velik korak na področju implantologije in dobil naziv inštruktor pri mednarodni zvezi, ki skrbi za izobraževanje na tem področju (IFZI). Živi v Lescah na Gorenjskem, je poročen in ima dve hčeri. Ves čas ostaja zvest gorništvu in je osvojil nekaj markantnih vrhov širom po svetu.





Vsi prispevki Tomaža Rotarja



Medzobne krtačke (strokovni članek)

Uporaba medzobne krtačke predstavlja bistvo dnevne ustne higiene.

Medzobna ščetka je pripomoček za vzdrževanje ustne higiene. Razvoj medzobnih krtačk sega daleč nazaj v zgodovino. Prve oblike naj bi uporabljali že babilonci pred  5000  leti.  Žvečili so tanko leseno paličico, ki so jo individualno oblikovali. Približni predhodniki današnjih medzobnih krtačk so bili zobotrebci, ki so se prvič pojavili pri Starih grkih in Rimljanih. Kitajci naj bi pred približno 3600 leti uporabljali čopasti krtački podobno pripravo. Leseno paličico so na enem koncu preoblikovali v metljici podobno strukturo. Za izdelavo so uporabljali les aaromatičnih dreves, da so poleg čiščenja dosegli tudi dezinfekcijski in osvežilni učinek.

Pionirsko vlogo pri razvoju današnjih medzobnih krtačk je v sedemdesetih letih imelo podjetje Curadent iz Švice. Še danes so pri inovacijah na tem področju na prvem mestu.  Sodobna medzobna krtačka mora biti učinkovita, atravmatična in sprejemnljiva. Ni dovolj,  da poseže v medzobni prostor in odstrani bakterijski biofilm. Čiščenje ne sme poškodovati dlesni v medzobnem prostoru (medzobne papile). Ščetka mora biti oblikovana priročno, da relativno težko čiščenje postane lažje in primerno tudi za manj spretne osebe. Medzobna ščetka je učunkovita, če s ščetinami zapolni ves medzobni prostor. Ščetke imajo kovinsko jedro iz posebne legirane kirurške žice v katero so vpete tanke čvrste in hkrati elastične ščetine, ki pri čiščenju medzobnega prostora delujejo po principu dežnika. Pri vhodu v medzobni prostor se stisneju, v samem prostoru pa razširijo in prilagodijo morfologiji zobnih površin v tem predelu. Opisano žično jedro zagotavlja atravmatičnost. Lastnost je dopolnjena še z konusnim vpetjem v plastični nosilec, kar žičnemu jedru omogoča tudi povečano fleksibilnost, kar zmanjša tudi verjetnost za zlom ščetke.  Največkrat je krtačkam priložen tudi sistem za merjenje velikosti medzobnih prostorov, kar dodatno poveča učinkovitost čiščenja in zmanjša možnost za poškodbe struktur v medzobnem prostoru.

Pravilna uporaba medzobnih krtačk je med vsemi pripomočki za vzdrževanje ustne higiene prav na vrhu po pomembnosti in enostavnosti uporabe. Na žalost mnogo pacientov meni, da so se z medzobno krtačko poškodovali, ker vsaj na začetku uporabe, dlesen pri čiščenju močno krvavi. Prepričanje je seveda popolnoma zmotno in ravno v naprotju z dejanskim dogajanjem. Dlesen krvavi zaradi prisotnosti plaka v medzobnem prostoru, ki pogojuje vnetje dlesni (gingivitis). Z natančnim in pravilnim odstranjevanjem plaka z zob in iz medzobnih prostorov se lahko vnetje dlesni, ki predstavlja začetno fazo parodontalne bolezni, popolnoma odpravi.





Mikroorganizmi v ustni votlini imajo aktivno vlogo pri vzdrževanju oralnega zdravja. Tvorijo pomemben biofilm, ki se je razvijal skozi evolucijo vzajemno z razvojem človeka. Zdravje je tako pogojeno s krhkim ravnotežjem med bakterijami, ki so stalno prisotne v ustni votlini in ˝škodljivimi˝ bakterijami, ki v prostor pridejo in v primeru prevlade pogojujejo obolenje. Najbolj pogosto obolenje v ustni votlini (karies) je tako pogojeno s prisotnostjo ogljikovih hidratov, ki predstavljajo hrano bakterijam, ki živijo v kislim okolju (Streptococcus mutans in lactobacillus). Le te povzročijo neravnovesje v bakterijskem biofilmu in posledično raztapljanje trdih zobnih tkiv.

Glede na napisano se je porodila ideja o manipuliranju z bakterijami znotraj ˝domačega˝bioilma, da bi s tem dosegli večjo stabilnost le tega in s tem manjšo verjetnost za razvoj bolezenskih bakterij. Pod pojmom bakterijske terapije tako razumemo postopek s katerim v mikrofloro pacienta vstavimo dejavnik, ki je neškodljiv in aktiven in s svojim delovanjem pozitivno vpliva na ˝dobre˝bakterije in negativno na patološke oziroma ˝slabe˝bakterije. Bakterije, ki naj bi imele sposobnost takega delovanja imenujemo probiotike. WHO oziroma  svetovna zdravstvena organizacija jih definira kot živeče mikroorganizme, ki v dovolj veliki količini lahko pomagajo saprofitnim oziroma ˝dobrim, domačim˝bakterijam.  So neprebavljivi sestavni deli določenih prehrambenih snovi, ki s selektivno stimulacijo bakterij v biofilmu prinašajo korist organizmu gostitelju (človeku).
V mnogih raziskavah so že dokazali pozitivne učinke probiotikov v primeru driske, astme, ekcemov…Vprašanje v primeru delovanja na zdravje ustne votline je še vedno odprto, pojavljajo pa se jasne smernice, kaj naj bi bilo koristno in kaj ne.

Že davnega leta 1900 je Nobelov nagrajenec Mtschnikow postavil trditev da imajo nekateri  nenevarni mikroorganizmi  pozitiven učinek na zdravje. To so bile bakterije, glivice ali plesni, ki so jih poimenovali probiotiki (pro bios; grško za življenje) in se nahajajo v jogurtu, kislem mleku in siru, prav tako pa jih je mogoče najti tudi v ljudeh. Probiotične bakterije pripadajo lactobacilom in bifidobakterijam, ki so tudi sestavni deli normalne človeške mikroflore. Mehanizem delovanja probiotikov ni dobro poznan imajo pa lokalne in sistemske učinke. Zaustavljajo rast povzročiteljev bolezni, proizvajajo bakteriocin in vodikov peroksid, ki prav tako deluje bakteriocidno, stimulirajo in modulirajo naravni imunski system in tekmujejo za življenski prostor s patogenimi bakterijami. Načini delovanja se razlikujejo pri različnih vrstah probiotikov, po drugi strani pa imajo iste vrste pri različnih ljudeh različne učinke.  Nekaj načinov delovanja v ustni votlini je prikazano v spodnji tabeli.

Lactobacillus rhamnosus Mleko, jogurt, sir Blokira S. Mutans, redukcija kariesa
Lactobacillus reuteri Bonbon, žvečilni gumi Redukcija plaka, protivnetno delovanje
Lactobacillus paracasei Prehrambeni dodatki Blokira S. Mutans
Lactobacillus plantarum Sadni sokovi Zavira delovanje kariogenih bakterij
Lactobacillus salivarius tablete Zmanjša vnetje dlesni
Bifidobacterium lactis jogurt Blokira S. Mutans v slini
Streptococcus salivarius bonboni Zmanjša zadah
Weisella cibaria Ustne vode Zmanjša zadah in količino plaka
 
Probiotične bakterije niso stalno prisotne v človeškem organizmu, ampak jih je moč najti le še teden za zaužitjem hrane , ki  jih vsebuje, kar pomeni,  da trajna kolonizacija za njihovo delovanje ni potrebna.

V zadnjh dvajsetih letih je bilo narejenih nekaj študij, ki so obravnavale predvsem  vpliv probiotičnih bakterij na količino Streptococcus Mutans v slini, pojavnost gingivitisa (vnetja dlesni) in količino plaka pri preiskovancih (mlajših odraslih in otrocih). Prav tako so v študijah primerjali delovanje klorheksidina kot največkrat uporabljenega sredstva v ustnih vodah, z delovanjem probiotičnih bakterij na pojavnost plaka in vnetja dlesni. Pri vseh študijah so ugotovili pozitivne učinke delovanja probiotičnih bakterij, še najbolj zanimiva pa je bila ugotovitev da so bili ućinki celo večji kot pri delovanju klorheksidina. V tabeli so prikazani rezultati nekaterih raziskav.

Starost preiskovancev Zaužita hrana Trajanja študije Vrsta probiotika učinek
12-16 let jogurt 2 tedna Bifidobacteria Redukcija S. Mutans
12- 15 let mleko 2 tedna L. rhamnozus Nespremenjena količina S. mutans
6- 8 let raztopina 2 tedna Bifido/ L. acidophilus Manj plaka in gingivitisa v primerjavi z učinkom klorheksidina
12- 14 let sladoled 10 dni Bifido/ L. acidophilus Redukcija S. Mutans
7 – 14 let prah 14 dni L. rhamnosus/ bifido Redukcija S. Mutans
4- 12 let kapljice 25 dni L. reuteri Redukcija S. Mutans
 
Študije, ki so raziskovale vpliv delovanja probiotikov na pojavnost oziroma zmanjševanje zobne gnilobe pri otrocih so prav tako beležile pozitivne učinke delovanja probiotiokov. Na Finskem je bila objavljena prva študija, kjer so 594 otrokom starim od enega do 6 let dajali probiotično mleko (L.rhamnosus) štirikrat na teden sedem mesecev. Rezultati so pokazali bistveno zmanjšanje aktivnosti kariesa v primerjavi s kontrolno skupino, ki je dobivala navadno mleko. Zmanjšanje je znašalo približno 21% in celo 56 %, v kolikor so izolirali skupino otrok med tremi in štirimi leti. Druga podobna študija je bila narejena na Švedskem, ki je obsegala precej večje število otrok in je zaključke prve še potrdila.




V želji, da bi otroci videli Severne medvede, smo se odpravili na otočje, nekaj ur leta s severne Norveške proti polu. Svalbard gosti 2400 prebivalcev in 3000 Belih medvedov, ki so tu zaščiteni. Longerbyen, prestolnica, polna motornih sani, kjer prezeba  večina ljudi, je tiho, za evropsko oko zapuščeno mestece z eno širšo ulico, kjer je odprtih nekaj trgovin in gostilna, kjer prodajajo živila in za turiste privlačne kože jelenov, volkov in medvedov, ki jih sicer uvozijo iz Kanade, kjer Inuiti še lahko lovijo. Nekaj turističnih firm ponuja izlete okrog in po otočju, kar je skoraj edina možnost za vandranje naokoli, potrebujete namreč zaščito pred medvedi, ki jo nudijo le oboroženi vodiči. Huntingrutten, družba s tristo letno tradicijo nam je ponudila najlepše in kar se  da toplo potovanje z ladjico do otoka Mofen, znotraj polarnega ( 80-i vzporednik) kroga. Obiskali smo dihjemajoče ledene fjorde, kolonije mrožev, zapuščene naselbine kitolovcev, najsevernejše mestece na svetu (Ny Alesund), premogovniško mesto duhov v ruski lasti, skromna lovska zatočišča in naleteli na medvedko z mladičem, ki smo ju lahko opazovali debelo uro. Potovanje se težko kosa z ostalimi, saj je edinstveno, cenovno zahtevno, logistično težko izpeljivo, ker zahteva rezervacijo daleč vnaprej, primerno za potrpžljive, vremensko neobčutljive in ljubitelje nizkih temperatur.





Če bi si človek sam ustvaril raj, bi bil najbrž podoben prav temu. Sejšeli,  kot kamenčki, ki jih je Bog odvrgel v lužo Indijskega oceana, tvorijo z gostim tropskim rastjem pokrito otočje, ki nudi stalen dom nekaj deset tisočem srečnežev, ki v glavnem zelo dobro živijo od denarja bogatih turistov. Tudi brez tega bi jim šlo, saj banane in kokosovi orehi dobesedno padajo v naročja nikoli lačnih in prezeblih ljudi, ki lahko za priboljšek lovijo v najbolj bogath morjih tega sveta. Ekvatorialno sonce obseva, zaradi tropskih ploh, vlažne palme, tako da ni čudno, da samo tu rastejo tiste z največjimi oreški na planetu (Coco de Mer), pridružujejo se jim največji sadeži (Jackfruit) in še nekaj sto endemičnih vrst. Na otokih so si zgradili domavanja tisti, ki jim je življenje postreglo z obiljem; kralji in princi , šejki, maharadže pa tudi tisti brez rodovnika, ki jim je kapitalizem pisan na kožo. Zbujajo se na najlepših plažah in se po tropskih večerih udajajo barvam sonca, ki se potaplja v Indijski ocean. Prišleki, si lahko privoščimo tedensko bivanje v zemeljskem raju, za relativno precej visoke cene. Na voljo so nam čudoviti hoteli s peščenimi plažami pred vrati, med otoki se je mogoče voziti z jahtami in scuterji, športnim letali in helikopterji. Sprehodi po deževnem gozdu od plaže do plaže so nekoliko naporni zaradi visokih temperature in vlage. Na otoku ni strupenih kač, le nakaj sitnih pajkov, po nočnem nebu pa se spreletavajo največji netopirji, ki pa so, kot se spodobi za raj, le vegetarjanci.






  • Stran 6 od 9
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • (število prispevkov: 44)