Afrika ne izpusti brez trajnih spominov, prvo potovanje se shrani, globoko in kliče nazaj. Tako smo se tudi mi odpravili ponovno, čakat veliko selitev gnujev in zeber, na mejo med Kenijo in Tanzanijo, kjer milijon in pol kopiterjev prečka reko Maro, v želji za boljšimi pašniki na severu. Obdobje migracije in obdobje gostije za ogromne krokodile, veliko ravnotežje, veselo in tragično hkrati, od davnine in do danes, dogodek, ki ga s ponosom lahko spremlaj vsak. Prizori pokola, ko najšibkejši pristanejo na meniju pradavnih plazilcev, ne pustijo gledalcev brezbrižnih. Televizijske oddaje so eno, realnost v tridesetih metrih pa povsem nekaj drugega. Zvoki panike, čofotanja, oblaki prahu v vročem vetru, nevarni mrčes, plazilci pod nogami, razgreta pločevina trencev…Vsako popoldne smo se odpravili na obrežje reke v upanju da se velika skupina odloči tvegati življenja in popustiti neustavljivi želji prečkati reko, popustiti nagonu, ki je shranjeno v genih od praveka, ko so v sosednji Tanzaniji še bruhali vulkani. Asanta sane, kot pravijo Masai za tako doživetje, ko s svojimi plesi slavijo življenje in si mislijo Habuna makaka ali izkoristi dan, prav vsak, ki se zažne z vonjem po sveži divji travi savane in konča z zahodi za osamelimi kruhovci in iztegnjenimi vratovi žiraf. To je naš Safari ali po naše potovanje skozi življenje, pravijo domačini, ki sicer z veseljem sprejmejo bogate turiste, vendar pa vejo, da velikega neusmiljenega cikla življenja in smrti , v deželi, ki ne odpušča, kamor sodijo tudi sami, nihče še dolgo ne bo spremenil.

Lani je bilo ustanovljenih 56 ponudnikov zobozdravstvenih in drugih dentalnih storitev, letos do zdaj 31, od tega največ (15) v Ljubljani, štiri v Podravski regiji, po tri pa v Savinjski in na Goriškem, medtem ko je po drugih regijah vrata odprla ena oziroma dve novi ordinaciji. Število zasebnikov, ki so se letos odločili za zobozdravstveno dejavnost, je glede na lanske številke za 20 odstotkov višje.

Pred letom 2000 je bilo pri nas ustanovljenih 352 zobozdravstvenih in dentalnih ordinacij, kar pomeni več kot tretjino trenutno aktivnih zobozdravstvenih ponudnikov.

Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, o zobozdravnikih:

Kako si lahko razlagamo to, da je vsako leto več zobozdravnikov?
"To kaže, da se zobozdravniki v javnem sektorju ne počutijo dobro. To so sicer tudi težnje mnogo drugih profilov, na primer družinskih zdravnikov. Razlog za zasebništvo je, da na ta način lažje razpolagajo s svojim delovnim časom. Moti jih tudi, da je po zdravstvenih domovih veliko administracije, čutijo, da to zajeda zdravstveni denar in s tem njihov zaslužek. Zato se jim zdi bolj gospodarno, da rezultate svojega dela žanjejo sami. To je edina logična razlaga."

Ali torej država slabo skrbi za segment zobozdravstva?
"Zobozdravnikov je v primerjavi s povprečjem EU pri nas dovolj. Čeprav danes diplomira veliko mladih zobozdravnikov, se mnogi ne želijo zaposliti na primarni ravni, saj čutijo, da je to zahteven poklic. Mlade skrbi, da bi imeli preveč pacientov in jih ne bi mogli natančno pregledati ter da bi zato naredili napako, zaradi katere bi bil pacient lahko oškodovan.

Zato bo te stvari nujno treba urediti. Treba bo sprejeti standarde za delo zdravnikov, da se bo vedelo, kaj mora zobozdravnik na primarni, sekundarni in terciarni ravni narediti za to, da prejme plačo, v kaj pa ga delodajalec ne more prisiliti. Preveč dela v medicini ni varno. Financiranje pa je druga zgodba, ampak to spada pod skrb države."

Kaj pričakujete v prihodnje, bo šel trend novih zobozdravnikov še naprej navzgor?
"Mislim, da se bo trend umiril, saj je zobozdravnikov ta trenutek dovolj. Dosegamo povprečje EU, razen če bodo tisti, ki so zdaj zaposleni v javnem zdravstvu, stopali na pot čistega zasebništva ali koncesionarstva."

Odstotkovno smo visok porast ponudnikov zobozdravstvenih storitev v Sloveniji, razumljivo, beležili v letih po osamosvojitvi, ko je država izvedla prehod v tržno gospodarstvo. Tako je imel leta 1989 zobozdravstveno dejavnost registrirano en zobozdravnik oziroma dentist, leta 1990 jih je bilo pet, v letu osamosvojitve pa devet.

Po pričakovanjih ima največ, 326, zobozdravnikov največja, to je osrednjeslovenska regija, 138 jih deluje na Podravskem, sledi Savinjska. Najmanj zobozdravnikov deluje v Spodnjeposavski in Zasavski regiji, v prvi jih je 21, v drugi 11.

Med zobozdravniki in delavci dentalne medicine je najbolj priljubljena organizacijska oblika registrirani zdravstveni delavec, zanjo se je odločila več kot polovica subjektov (495), sledijo družbe z omejeno odgovornostjo (326), samostojni podjetniki (101) in zavodi (43). Po en zobozdravnik oziroma delavec v dentalni medicini se je odločil za organizacijsko obliko družbe z neomejeno odgovornostjo, javnega zavoda, komanditne družbe in zadruge.

Prisilne poravnave in stečaji so pri zobozdravnikih redki. V zadnjih treh letih, vključno z letošnjim letom, ni bilo pri registriranih zobozdravnikih nobenega tovrstnega postopka. So bile pa zato v tem obdobju tri likvidacije.

Tajska, kot pravijo, je dežela smehljaja. Topla in lepa dežela, preplavljena s turisti, kar ji nekoliko ubije prvotni čar. Nasmehi čez čas niso več tako pristni kot na začetku in postanejo nekoliko bledi zaradi pretirane komercialnosti, kajti na Tajskem je vse naprodaj. Neizkušenemu popotniku dežela pričara vse elemente eksotike, vključno z lastnostmi tretjega nerazvitega sveta. V primerjavi z afriškimi deželami pa čar hitro izgine, saj kmalu ogotovimo, da prostitucija in vdajanje evropskemu in ameriškemu kapitalu prebivalce in deželo spreminja v velik zabaviščni park. Dežela je relativno varna, nekoliko bolj kot drugod pa je potrebno paziti na prevare, tudi na mestih, ki na prvi pogled nudijo vso možno varnost in evropski pristop do strank. Država je cenovno zelo ugodna, seveda pa je vse stvar iznajdljivosti…

Z družino smo uživali suho obdobje tamkajšnje zime s temperaturami okrog trideset stopinj. Podnebje se v istem času precej razlikuje odvisno od lokacije. Na severu je pozimi precej prijetno, še najbolj v hribih. Bangkok in dežela južno od  njega pa ločijo samo suha in mokra obdobja s temperaturami okrog trideset stopinj in precej več poleti.

V spominu nam je najbolj ostal tempelj, ki nudi zavetišče tigrom. Nepozabne slike otrok, ki se igrajo z mladimi živalmi, hranjenje in božanje ˝ta velikih¨ popolnoma zakrije pridih komercialnosti, ki nas je po malem spremljala celo potovanje. Čudovite plaže na jugu pa porodijo idejo, da morda nekoč pridemo kar za nedoločen čas nazaj.

Napredek medicine je pripeljal  do podaljšane življenjske dobe tako pri moških , kot pri ženskah. Znano je da se vse razvite dežele soočajo s povečanim deležem starejše populacije in seveda s tem tudi  z vsemi zdravstvenimi problemi, ki jih starost prinaša. Raziskave so pokazale, da bo potreba po protetičnih nadomestkih, kljub boljši preventivi pri mladi populaciji,  še vedno rasla, z osveščanjem populacije,ki te nadomestke potrebuje pa tudi potreba bo bolj kvalitetnih nadomestkih. 

Študije pravijo, da se funkcionalnost in estetika vseh vrst protetičnih nadomestkov lahko doseže z uporabo zobnih vsadkov: poveča se sila ugriza, učinkovitost žvečenja je večja, žvekalni gibi so bolj usklajeni … Posledično se zmanjša verjetnost za podhranjenje pri brezzobih pacientih,  vpliv na ostale dele prebavne poti je pozitiven, s čimer se izboljša tudi stanje sistemskih bolezni, zmanjša se potreba po zdravilih za le te, izboljša se kvaliteta življenja, zadovoljstvo pacientov se dvigne. Nakazana dejstva so povezana  tudi v povratnem smislu, tako da je učinek terapije še toliko večji. 

Pri vstavljanju zobnih vsadkov se pri starejših  soočamo z specifično problematiko. Kljub temu, da splošno prepričanje starejše odbija od odločitve za sam poseg, pa strokovni dokazi pravijo, da starost dejansko nima nobenega vpliva na uspešnost operativnega postopka, kakor tudi ne na preživetje vsadkov. Statistika kaže, da je desetletno preživetje vsadkov pri populaciji, ki je starejša od 60 let , od 90 do 95 %.  Res pa je, da s starostjo raste verjetnost za sistemske bolezni, ki pa lahko vplivajo na samo uspešnost implantne oskrbe.

Bolezni srca in ožilja danes ne predstavljajo več ovire, ki bi onemogočila ali ogrozila oskrbo bolnika z zobnimi vsadki.  Največkrat se pred operacijo posvetujemo z lečečim specialistom in bolnika na poseg ustrezno pripravimo in se izognemo tveganjem, ki bi jih poseg lahko predstavljal.  Po šestdesetem letu v povprečju vsak četrti starostnik trpi zaradi posledic sladkorne bolezni, največkrat tipa II. Tudi pri pacientih, ki bolezen sicer uspešno zdravijo z dieto, jemanjem tablet ali z injekcijami, strokovnjaki po svetu opažajo nekoliko večji delež izgubljenih vsadkov, ki pa ni tako velik, da bi zaradi bolezni morali vsadke odsvetovati. Čas trajanja sladkorne bolezni pri tem igra pomembno vlogo: dalj časa, ko bolnik trpi za sladkorno boleznijo, večja je verjetnost za neuspeh. Pet do deset odstotkov ljudi med petdesetim in sedemdesetim letom trpi za posledicami osteoporoze. Bolezen spremeni metabolizem kosti in bi teoretično lahko vplivala na uspeh oskrbe z zobnimi vsadki, vendar so ugotovili, da je za uspeh pomembna le lokalna kvaliteta kosti v čeljustnici, ki pa po navadi ne kaže takih sprememb, kot kost drugje po telesu.  Mnogo večji vpliv na uspeh posega imajo določene razvade, kot pa resna bolezenska stanja opisana do sedaj. Ravno pri starejših pacientih ne smemo zanemariti vpliva kajenja. Vse študije narejene do sedaj pravijo, da kajenje močno poveča možnost za nastanek vnetja na tkivih okrog vsadka (periimplantitis) in tako pripeljejo do izgube le tega. Za  alkoholizem česa podobnega ne moremo trditi. Dobre higienske navade so osnova za dolgo preživetje zobnega vsadka. Prav vse raziskave do sedaj so pokazale povezanost med slabo higieno in prezgodnjo izgubo vsadka. Prav med starejšo populacijo je mnogo ljudi, ki zaradi zmanjšanih motoričnih in tudi drugih sposobnosti ne morejo skrbeti za pravilno vzdrževanje zobnih vsadkov in ravno to je dejavnik, ki ga pri načrtovanju take oskrbe ne bi smeli zanemariti. Skrb za ustno higieno v domovih za ostarele največkrat ni na prvem mestu, kar je glede na okoliščine povsem razumljivo, prav tako tudi ne v družinah starostnikov. Iz lastne prakse lahko povemo, da  je pozornost, ki jo namenjamo kontroli higiene obvezna, stalno opozarjanje skrbnikov na problem pa ključna dejavnost, če se odločimo za poseg pri starostnikih.

Glede na problematiko, ki povečuje tveganja za neuspeh se odločimo za standardno protetično oskrbo ali za oskrbo z vsadki. Vsekakor iščemo rešitve, ki bodo z najmanjšim vloženim trudom pacienta in najmanjšim tveganjem za neuspeh, kakor tudi z najmanjšim finančnim vložkom, pripeljale do optimalne protetične oskrbe z zobnimi vsadki. Najpogostejša rešitev, smo se jo do sedaj poslužili in je tudi s strani svetovne literature največkrat in najoptimalneje uporabljena, je oskrba spodnje brezzobe čeljusti z dvema vsadkoma in totalno protezo. Spodnja čeljustnica zaradi hude resorpcije kosti in izginjanja vertikalnih komponent izgubi možnost za zadostno retencijo spodnje totalne proteze. Klasične proteze so tako nestabilne.  Dva vsadka v področju, kjer je kvaliteta kosti najboljša, kjer je majhna verjetnost za strokovne napake in tako tudi zaplete, nudita zadostno pritrditev proteze. Časovna obremenitev med posegom je minimalna, doba celjenja operativnega področja je kratka, vsadki se lahko relativno hitro obremenijo. Največkrat uporabimo že obstoječo totalno protezo, obremenitev pacienta se tako še dodatno zmanjša, okluzijsko ugodje (grizne navade) pa tako ostaja nespremenjeno, kar je ključnega pomena, saj so starostniki toliko teže dovzetni za kakršnekoli spremembe.  

Glede na tabuje, ki se pojavljajo glede oskrbe starostnikov z zobnimi vsadki, je naša naloga, da jih osvestimo in spodbujamo pri korakih, ki jim bodo življenje podaljšali in izboljšali  njegovo kvaliteto.