Zobozdravstvo krize ne občuti

Na portalu Planet Siol so danes zapisali, da je po podatkih poslovnega portala bizi.si 25 največjih podjetij, ki se ukvarjajo z zobozdravstveno dejavnostjo, lani ustvarilo okoli 14 milijonov prihodkov.


Zobozdravstvo je eno izmed najdonosnejših dejavnosti v medicini pri nas. Lani je 25 najbolj dobičkonosnih zasebnikov ustvarilo za okoli 14 milijonov evrov prihodkov. Po podatkih poslovnega portala bizi.si se lanski prihodki 25 največjih podjetij v zobozdravstveni dejavnosti v primerjavi z letom 2012 niso bistveno spremenili, skupno pa so ustvarili za skoraj dva milijona evrov dobička.

Z 12 zaposlenimi do 700 tisočakov dobička


Prva tri podjetja po prometu (Babit, Implantološki center in Zobozdravnik) so zabeležila več kot tri milijone evrov prometa in ustvarila za nekaj manj kot 700 tisoč evrov dobička. Skupno so omenjeni trije zasebniki v povprečju lani zaposlovali le 12 ljudi.


Število zobozdravnikov se vsako leto povečuje


Lani je bilo ustanovljenih 56 ponudnikov zobozdravstvenih in drugih dentalnih storitev, letos do zdaj 31, od tega največ (15) v Ljubljani, štiri v Podravski regiji, po tri pa v Savinjski in na Goriškem, medtem ko je po drugih regijah vrata odprla ena oziroma dve novi ordinaciji. Število zasebnikov, ki so se letos odločili za zobozdravstveno dejavnost, je glede na lanske številke za 20 odstotkov višje.

Pred letom 2000 je bilo pri nas ustanovljenih 352 zobozdravstvenih in dentalnih ordinacij, kar pomeni več kot tretjino trenutno aktivnih zobozdravstvenih ponudnikov.


Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, o zobozdravnikih:

Kako si lahko razlagamo to, da je vsako leto več zobozdravnikov?
"To kaže, da se zobozdravniki v javnem sektorju ne počutijo dobro. To so sicer tudi težnje mnogo drugih profilov, na primer družinskih zdravnikov. Razlog za zasebništvo je, da na ta način lažje razpolagajo s svojim delovnim časom. Moti jih tudi, da je po zdravstvenih domovih veliko administracije, čutijo, da to zajeda zdravstveni denar in s tem njihov zaslužek. Zato se jim zdi bolj gospodarno, da rezultate svojega dela žanjejo sami. To je edina logična razlaga."

Ali torej država slabo skrbi za segment zobozdravstva?
"Zobozdravnikov je v primerjavi s povprečjem EU pri nas dovolj. Čeprav danes diplomira veliko mladih zobozdravnikov, se mnogi ne želijo zaposliti na primarni ravni, saj čutijo, da je to zahteven poklic. Mlade skrbi, da bi imeli preveč pacientov in jih ne bi mogli natančno pregledati ter da bi zato naredili napako, zaradi katere bi bil pacient lahko oškodovan.

Zato bo te stvari nujno treba urediti. Treba bo sprejeti standarde za delo zdravnikov, da se bo vedelo, kaj mora zobozdravnik na primarni, sekundarni in terciarni ravni narediti za to, da prejme plačo, v kaj pa ga delodajalec ne more prisiliti. Preveč dela v medicini ni varno. Financiranje pa je druga zgodba, ampak to spada pod skrb države."

Kaj pričakujete v prihodnje, bo šel trend novih zobozdravnikov še naprej navzgor?
"Mislim, da se bo trend umiril, saj je zobozdravnikov ta trenutek dovolj. Dosegamo povprečje EU, razen če bodo tisti, ki so zdaj zaposleni v javnem zdravstvu, stopali na pot čistega zasebništva ali koncesionarstva."


Ob osamosvojitvi le devet zasebnikov


Odstotkovno smo visok porast ponudnikov zobozdravstvenih storitev v Sloveniji, razumljivo, beležili v letih po osamosvojitvi, ko je država izvedla prehod v tržno gospodarstvo. Tako je imel leta 1989 zobozdravstveno dejavnost registrirano en zobozdravnik oziroma dentist, leta 1990 jih je bilo pet, v letu osamosvojitve pa devet.

Največ novih ponudnikov storitev ustne medicine je na trg vstopilo v letih 1995 (60) in 2008 (69).


Največ zobozdravnikov je v osrednjeslovenski regiji


Po pričakovanjih ima največ, 326, zobozdravnikov največja, to je osrednjeslovenska regija, 138 jih deluje na Podravskem, sledi Savinjska. Najmanj zobozdravnikov deluje v Spodnjeposavski in Zasavski regiji, v prvi jih je 21, v drugi 11.

Med zobozdravniki in delavci dentalne medicine je najbolj priljubljena organizacijska oblika registrirani zdravstveni delavec, zanjo se je odločila več kot polovica subjektov (495), sledijo družbe z omejeno odgovornostjo (326), samostojni podjetniki (101) in zavodi (43). Po en zobozdravnik oziroma delavec v dentalni medicini se je odločil za organizacijsko obliko družbe z neomejeno odgovornostjo, javnega zavoda, komanditne družbe in zadruge.

Prisilne poravnave in stečaji so pri zobozdravnikih redki. V zadnjih treh letih, vključno z letošnjim letom, ni bilo pri registriranih zobozdravnikih nobenega tovrstnega postopka. So bile pa zato v tem obdobju tri likvidacije.


Avtor: Uroš Kokošar
Vir: Siol