Mag. Tomaž Rotar, dr.dent.med. je bil rojen 6.3.1972 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici, naravoslovno gimnazijo pa na Jesenicah. Po končani gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani smer stomatologija. Diplomiral je leta 1997 s povprečno oceno 9,1. Po diplomi se je odločil za magistrski študij in dobil učiteljsko mesto na Medicinski fakulteti. Magistriral je leta 2000. Od takrat dela v zasebni praksi v Radovljici, kjer ima dve ločeni ordinaciji. V zadnjih petih letih je naredil velik korak na področju implantologije in dobil naziv inštruktor pri mednarodni zvezi, ki skrbi za izobraževanje na tem področju (IFZI). Živi v Lescah na Gorenjskem, je poročen in ima dve hčeri. Ves čas ostaja zvest gorništvu in je osvojil nekaj markantnih vrhov širom po svetu.





Vsi prispevki Tomaža Rotarja




Veliki kanjon je bil razlog, da smo se odpravili čez lužo. V Las vegasu smo najeli avto po ameriških standardih običajnih štiri tisoč kubikov požrešno mrcino in se odpravili na skoraj najbolj suho in vroče področje na planetu. Dolina smrti očara z neobičajnimi barvami in ubijalsko visokimi temperaturami, ki so sicer nekoliko omiljene s suhim zrakom. Makadami so kot nalašč za štirikolesni pogon, pogledi pa nudijo luni podobno pokrajino in poklon prvim priseljencem, ki so v nehumanih pogojih tu poiskušali ustvariti življenje.

Široke avtoceste omogočajo hiter transport do kanjona. Omejitve hitrosti so smešno nizke, kazni za prekoračitev pa nehumano visoke, zato je tempomat skoraj obvezna oprema. Veliki kanjon je vsekakor eno izmed čudes sveta. Dvakrat sem se spustil do reke Kolorado. Na samem robu je bilo prvomajskih pet stopinj, na dnu pa puščavskih trideset, kar je posledica skoraj dva tisoč metrov višinske razlike. Helikoptrski let preko luknje je vreden svojega denarja saj pričara razsežnosti največje brazgotine na planetu.

Potovanje smo  zaključili po okusu otrok v angelskem Dysneylandu. Park je nesramno drag, starše pa pripelje do roba vzdržljivosti, ko sledijo neizmerni energiji otrok.





Med najlepša potovanja bi uvrstil sicer z apartheidom in visokimi cenami zaznamovano Južnoafriško republiko. Dežela, ki so jo in jo še vedno izčrpavajo Nizozemci, preko svoje skoraj štiristo let stare East Indian Dutsch company, je še vedno polna diamantov, zlata in brezštevilčne črne delovne sile. Država daje pojem rasni in ekonomski razliki med ljudmi in imeti vse ali nič je tu edini način življenja.

Iz letališča kjer parkirajo le Mercedesi in Toyote smo se odpeljali v dobro varovano skrivnost med afriškimi parki, kjer za razliko od drugih ni Malarije in veliko turistov. Na meji z Botsvano, ob robu Kalaharija preseneča park Madikwe, kjer smo v zgodnjih svežih jutrih in poznih rdečih večerih med kruhovci in granitnimi balvani delili enake poglede z našimi skupnimi predniki, prvo Evo… Bušmani naj bi bili še danes taki kot nekoč, le kaj razmišljajo o mogočnih Toyotinih Land Cruiserjih in smešnih angleških klobukih. Velikih pet (lev, leopard, bivol, slon, nosorog) smo dobili, kot je bilo obljubljeno in še mnogo več, mnogo lepšega, tudi prvinskost črnih nasmehov, brez dolarskega ozadja. Težko je najti besede, superlative, ki bi obisku tega popka cilivizacije dala pravilen in pravičen opis.

Relatvno kratek let do Capetowna je bil zaradi mešanja vetrov z obeh oceanov precej razburljiv. Če bi odšteli visoko stopnjo kriminala zaradi prej naštetih vzrokov, bi bilo to eno najlepših mest na svetu. Povzpel sem se na mizasto goro, ki daje mestu prepoznaven pečat in se ozrl proti Antarktiki, ki sem jo že imel v žepu. Tržnica diamantov, čudovit akvarij, avtomobili arsitokratskih znamk, dragi lokali, s sončnimi terasami, v belo oblečeni potomci lastnikov dežele, diamanti na krvavih prstih evropskih dam in turisti daleč od doma, zaznamujejo mesto z univerzalno klimo večne pomladi in še bolj univerzalnim  fevdalnim redom. Pingvini na plažah se ozirajo proti južnemu oceanu, ki šepeta zgodbe najpogumnejših, ki so utrli pot Evropejcem v svet brezkončnih možnosti izkoriščanja človeških in zemljskih virov.






Primerjava prepustnosti trdih zobnih tkiv mlečnih zob z neresorbiranimi koreninami, mlečnih zob z resorbiranimi koreninami, stalnih vitalnih in avitalnih zob za vodotopne spinske označevalce z uporabo metode elektronske paramagnetne resonance.




Za razvoj kariesa  v sklenini je  potreben transport kislin v in transport mineralnih gradnikov iz področja demineralizacije skozi povrhnjo intaktno skleninsko plast. Čeprav je problem  izredno zanimiv s stališča fiziološke zaščite izraščajočih stalnikov, so raziskovalci pojav zmanjšane prepustnosti sklenine mlečnih zob pred izpadom osvetlili le enkrat in ugotovili, da se prepustnost sklenine mlečnih zob zmanjša med procesom resorpcije korenine. Redke raziskave na živih stalnih živalskih zobeh so pokazale, da potekajo difuzijski procesi  mnogo hitreje na živih kot na izruvanih zobeh ali zobeh, ki so jim odstranili zobno pulpo, vendar so si rezultati teh študij zelo različni ali pa si celo nasprotujejo.

Z uporabo metode elektronske paramagnetne resonance (EPR) smo merili prepustnost sklenine človeških zob za vodotopni spinski označevalec. Metodo smo podprli z merjenjem količine proste vode v sklenini, ki predstavlja medij za difuzijske procese.
Skleninske vzorce smo izrezali iz enokoreninskih stalnih in mlečnih zob in jih razdelili v štiri skupine: (A) skleninski vzorci iz mlečnih zob s koreninami, resorbiranimi največ do polovice, (B) skleninski vzorci iz mlečnih zob s popolnoma  resorbiranimi koreninami, (C) skleninski vzorci iz stalnih zob mlajših bolnikov, (D) skleninski vzorci iz devitaliziranih zob in (E) skleninski vzorci iz stalnih zob starejših bolnikov. V vseh skupinah vzorcev smo določili povprečne difuzijske koeficiente (D):

D(A) = 10,72 ± 2,83 × 10-7 cm2/s, D(B) = 3,22 ± 0,66 × 10-7 cm2/s, D(C) = 7,03 ± 0,61 × 10-7 cm2/s, D(D) = 5,75 ± 0,28 × 10-7 cm2/s, D(E) = 4,45 ± 0,37 × 10-7 cm²/s.

V skupinah smo določili tudi povprečne utežne deleže proste vode (W) s sušenjem na sobni temperaturi eno uro:

W(A) = 6,03 ± 0,62 %, W(B) = 2,04 ± 0,16 %, W(C) = 4,02 ± 0,70 %, W(D) = 3,82 ± 0,67 %, W(E) = 3,16 ± 0,71 %.

Naši rezultati podpirajo ugotovitve predhodne raziskave, da je prepustnost sklenine mlečnih zob s popolnoma resorbiranimi koreninami manjša kot mlečnih zob z delno ali neresorbiranimi koreninami. Ugotovljena zmanjšana prepustnost devitaliziranih zob, skupaj z ugotovitvami o vlogi prepustnosti sklenine pri karioznem procesu, je pokazala na možnost, da so devitalizirani zobje bolj odporni proti kariesu kot živi. Rezultati dela podpirajo domneve o pomembni vlogi mlečnih zob pri fiziološki zaščiti izraščajočih stalnikov in vlogi pulpe stalnih zob pri nastanku kariesa.



  • Stran 9 od 9
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • (število prispevkov: 44)