Izvleček članka za revijo Medicina danes.
Aleksa Marković, DDS, PhD; José Luís Calvo-Guirado, DDS, PhD, MSc; Zoran Lazić, DDS, PhD;
Gerardo Gómez-Moreno, DDS, PhD, MSc; Dejan Ćalasan, DDS, MSc; Javier Guardia, DDS, PhD;
Snježana Čolic, DDS, PhD; Antonio Aguilar-Salvatierra, DDS; Bojan Gačić, DDS, PhD;
Rafael Delgado-Ruiz, DDS, PhD, MSc; Bojan Janjić, DDS, MSc; Tijana Mišić, DDS
Namen študije: Ovrednotiti vpliv načina priprave ležišča za vsadek in oblike zobnega vsadka (samovrezni/nesamovrezni) na stabilnost zobnih vsadkov, vstavljenih v posteriorni del zgornje čeljustnice, kjer je gostota kosti D3 ali D4. Za merjenje stabilnosti je bila uporabljena resonančna frekvenčna analiza.
Materiali in metode: Med študijo je bilo vstavljenih 56 samovreznih vsadkov (Blue Sky Bredent, Senden, Nemčija) in 56 nesamovreznih vsadkov (Standard Plus Straumann, Waldenburg, Švica). Vsi so bili vstavljeni v posteriorni del zgornje čeljustnice. Vsadki so bili vstavljeni po predhodni pripravi ležišča z lateralno kondenzacijo kosti ali vrtanjem po določenem protokolu. Takoj po vstavitvi in pozneje v tedenskih intervalih, do vključno dvanajstega tedna po vstavitvi, je bila z resonančno frekvenčno analizo merjena stabilnost vsadkov.
Rezultati: Stabilnost takoj po vstavitvi in tudi ves čas opazovanja je bila znatno večja pri samovreznih in nesamovreznih vsadkih, ki so bili vstavljeni v ležišča, pripravljena z lateralno kondenzacijo kosti, kot pri tistih, ki so bili vstavljeni v ležišča, pripravljena samo z vrtanjem kosti. Oba tipa vsadkov (samovrezni in nesamovrezni) sta kazala podobno stabilnost takoj po vstavitvi in en teden po operaciji, če je bilo ležišče pripravljeno s predhodno kondenzacijo kosti. Samovrezni vsadki so kazali znatno večjo stabilnost pri meritvah od drugega do dvanajstega tedna po vsaditvi. Med vsadki, ki so bili vstavljeni v ležišča, pripravljena samo z vrtanjem, so ves čas merjenja znatno večjo stabilnost kazali samovrezni vsadki v primerjavi z nesamovreznimi.
Zaključek: Študija kaže, da je priprava ležišča samo z vrtanjem v mehki kosti (D3 in D4) neprimeren postopek. Če se ga poslužujemo, zaključki študije kažejo, da je znatno primerneje uporabiti samovrezne vsadke. V mehki kosti (posteriorna maksila) je zelo priporočljiva priprava ležišča s tehniko lateralne kondenzacije kosti, ne glede na tip uporabljenega vsadka.