Oralna kirurgija

Kirugija ustne votline obsega postopke, ki se izvajajo na obzobnih tkivih (dlesni, kosti), s ciljem odstraniti ali obdržati zob. Vsem so znana ruvanja zob, posebno modrostnikov, nekoliko manj pa apikotomije ali odstranitev zobnih vškov, augumentacije ali nadomeščanja kostne mase čeljustnic, reženjske operacije itd. Postopki so neboleči vendar bolj ali manj krvavi. Precejšen del posegov v naši ordinaciji je oralno kirurških. Ukvarjamo se z odstranjevanjem modrostnikov, zobnih korenin… Modrostni zob
Velik delež kirurških posegov predstavljajo apikotomije. Tako dogajanje vpliva na pozobnico in kostno tkivo neposredno okrog vrška korenine, kakor tudi na organe kjerkoli drugje v telesu. Tak zob postane vnetno žarišče ali fokus. Kirurški poseg, pri katerem odstranimo od zobne krone najbolj oddaljen del korenine (koreninski vršek) skupaj z vnetim tkivom v okolici se imenuje apikotomija. Apikotomija vsekakor ni prvo sredstvo izbire pri terapiji vnetih področij ob koreninski vrških. Zanjo se odločimo, če obravnava koreninskih kanalov (endodotska obravnava) ni bila uspešna. Uspešnost obranave koreninskih kanalov je odvisna od položaja zoba v ustih, dostopnosti za obravnavo, anatomskih posebnosti zoba in koreninskih kanalov, izurjenosti terapevta, kvalitete naterialov itd. Vsekakor vsaka terapija te vrste ne more biti uspešna in šele v tem primeru se odločimo za kirurški poseg. Vzroki za neuspešno obravnavo koreninskih kanalov in s tem za nujnost kirurškega posega so največkrat naslednji:
  • Materiale s katerimi polnimo koreninske kanale lahko potisnemo predaleč, preko konca korenine. Taka polnitev lahko draži tkivo okrog vrška korenine.
  • Materiale s katerimi polnimo koreninske kanale lahko potisnemo premalo globoko v kanal. V kanalu ostane mrtvo pulpno tkivo, rezultat pa je podoben, kot če zoba sploh nebi endodontsko zdravili.
  • Zlom endodontskega inštrumenta v kanalu enemogoči ustrezno polnitev kanala.
  • Močno zavit vršni del zobne korenine, ki ostane nedostopen za koreninsko obravnavo. Ta del korenine odstranimo med apikotomijo.
  • Ponavljajoče infekcije tkiva okrog koreninskega vrška, kljub brezhibni polnitvi koreninskega kanala, čemur vzrok je največkrat zamujeno endodontsko zdravljenje.
  • Koreninski kanal je neprehoden za endodontske inštrumente.
  • Prisotnost dodatnih koreninskih kanalčkov v predelu vrška korenine, ki jih ne moremo obravnavati z endodontskimi inštrumenti.Ta del korenine med apikotomijo v celoti odstranimo.
Poseg je neboleč. Stanje brez bolečin dosežemo z injeciranjem sredstva za lokalno omrtvičenje tkiva (anestetikom) v operativno področje. V predelu prizadete zobne korenine nato prerežemo ustno sluznico ali dlesen. Sluznico nežno umaknemo, da si zagotovimo pristop do prizadetega področja. S svedrom odbrusimo kost nad spremembo ter odstranimo vršek obolele korenine. Med operacijo ocenimo ustreznost polnitve koreninskega kanala in jo po potrebi dopolnimo (retrogradna polnitev kanala). Rano zapremo s kirurškimi šivi, ki jih odstranimo čez teden dni.Rezultat ovrednotimo z rentgenskim posnetkom. Področje, kjer smo izvedli poseg, je lahko tri dni zmerno oteklo.Pooperativne bolečine so blage, trajajo le nekaj dni in jih je mogoče z običajnimi protibolečinskimi sredstvi (odsvetujemo aspirin, ker vpliva na strjevanje krvi!) omiliti.Zapleti po operaciji so redki. Vnetje rane podaljša čas celjenja a običajno nima trajnejših posledic. Pri posegu v področju zgornje čeljusti lahko pride do odprtja nosne ali čeljustne votline. Največkrat se odprtina spontano zaceli. Pri posegu na zadnjih zobeh spodnje čeljusti lahko pride do poškodbe živca, kar povzroči prehodno motnjo občutka ali mravljinčenje v delu spodnje ustnice.