Pozdravljeni, zanima me, če je paradontoza dedna? Oče je tako izgubil vse zobe, tudi meni dlesen pri umivanju hitro zakrvavi. Že vnaprej hvala za odgovor.



Parodontalna bolezen še nima točno opredeljenega vzroka nastanka. Je multikavzalno obolenje, kar pomeni da so vzroki številni in da se med seboj prepletajo. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni je prisotnost bakterijskega plaka. Bakterije v plaku s svojimi izločki in strupi povzročajo vnetje dlesni, ki je na začetku omejeno le na dlesen okoli zobnega vratu. Dlesen krvavi na dotik. Vnetje je akutno ali subakutno in zaenkrat še reverzibilno, torej se ob pravilni higieni stanje lahko povrne v normalno. Vnetje se kasneje razširi tudi na druga obzobna tkiva (kost in obešalni aparat zoba), preide v kronično in ireverzibilno, kr pomeni da povratka v zdravo stanje ni več. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še kajenje, stres in dedni dejavniki. Deduje se le nagnjenost k bolezni, ne pa bolezen sama. Tesno stanje zob, ki je podedovano, onemogoča pravilno in zadostno čiščenje medzobnih prostorov, kar pomeni da bo plak povzročil vnetje dlesni in glavni vzrok bolezni je tako prisoten.


Včasih se zavem, da škrtam z zobmi. Kako naj to preprečim? Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.



Škripanje z zobmi (bruksizem) je motnja, ki je v porastu predvsem pri mlajših pacientih. Vzroki so različni. Plomba na zobu, ki moti okluzijo ali artikulacijo, torej kontakte med zobmi, lahko povzroči podzavestno drgnenje ali stiskanje z zobmi, saj s tem poskuša pacient motnjo odstraniti. Novi ali neustrezni protetični nadomestki, prav tako spremenijo medčeljustne odose in po podobnem mehanizmu povzročijo bruksizem. V zadnjem času se veliko govori o stresu kot povzročitelju bruksizma. Stresne motnje se na nek način projecirajo na reven stomatognatnega sistema, ki ga sestavljajo žvekalne mišice, čeljustnice z zobmi in živčevje, ter tako povzročijo moteno delovanje le tega, kar se odraža kot bruksizem. Vsekakor je treba na problem čim hitreje odgovoriti in ga glede na vzrok zdraviti. Največkrat paciente oskrbimo tudi z opornicami, ki po eni strani nudijo zobnim površinam dobro zaščito med drgnenjem v situacijah, ko se dogajanja sploh ne zavedamo (spanje), po drugi strani pa postavijo čeljustnice z zobmi v nov medsebojen odnos, kar privede do izgube "mišičnega spomina" , kar sčasoma pomeni tudi prenehanje bruksizma. Opornice so narejene iz poltrdega akrilata in se jih največkrat nosi le ponoči. Za zdravljnje je najpomembnejše odkritje vzroka, ki pa je na žalost največkrat iatrogen, torej nevede povzročen pri zobozdravstvenih terapijah. Veselimo se vašega obiska in rešitve problema.


Spoštovani, dr. tomaž Pred enim tednom sem izgubila celoten desni mostiček na desni strani (enka in nazaj- 6 zob. Včasih me je pod mostom bolelo, že pred 20 leti pa me je dr.Oblak operiral en zob pod tem mostom zaradi granuloma. Prejšnje prevleke sem nosila 12 let, te sedanje pa imam 8 let.Na levi ga še imam zdi se mi , da je trden . Tudi spodaj imam na zobeh keramične prevleke. Sedaj mi je zobozdravnica naredila začasno delno protezo z nebom, tako, da sem lepotno sanirana. Zanima me, ali je možna sanacija , da mi na desni strani vsadite naprimer 2 implantanta in potem naredite fiksno protetiko čez cel zobni lok zgoraj tako kot mi jo prvotno naredil dr. Oblak, da bi se izognila delni protezi. Stara sem 52 let, nisem bila nikoli bolna, še največje težave imam celo življenje z zobmi. Hvala in lepo pozdravljeni



Za vsak problem in vsak zobni status vedno obstaja več različnih rešitev. Kot ste napisali so vam problem začasno že rešili z delno snemno protezo, ki pa žal ponavadi povzroča večje ali manjše probleme. Vsadki so vedno zaželjena rešitev, saj predstavljajo stabilno, fiksno, estetsko zadovoljivo in trajno sanacijo problema. Glede na opisano lokacijo izgubljenih zob dopuščam možnost, da bi bila operacija vsaditve združena z operacijo dviga sinusnega dna. V zgornji čeljusti v predelu ličnikov in kočnikov namreč ponavadi ni prisotna zadovoljiva debelina kosti za vsaditev. Debelino kosti povečamo z dodajanjem umetne kosti s pristopom skozi ležišče za vsadek ali stranskim pristopom direktno v obnosno votlino. Vsekakor nujnost tega posega ni pravilo, za natančen odgovor bi potrebovali oropanski (pregledni RTG posnetek). Že z vsaditvijo dveh vsadkov lahko dosežemo stabilnost konstrukcije, vendar bi o tem lažje razpravljali po kliničnem pregledu. Število potrebnih vsadkov je odvisno od statičnih pogojev v ustni votlini, števila še prisotnih zob in nekaterih drugih dejavnikov. Operacija traja približno slabo uro. Čas osteointegracije (čas, ki je potreben, da se vsadki sprimejo s kostjo) je odvisen od gostote kosti in znaša od treh do šestih mesecev. Ves ta čas nosite tak ali drugačen začasen protetični nadomestek. Veselimo se vašega obiska.


Zobozdravnik mi je naredil novo spodnjo totalno protezo. Proteza mi pada iz ust. Kaj naj naredim?



Na vprašanje je zelo težko odgovoriti brez natančnaga pregleda. Zavedati se morate, da lastnih zob nimata več in da se morate na protezo tudi nekoliko privaditi. Privajanje lahko traja nekaj mesecev. Anatomski pogoji za dobro stabilnost proteze ponavadi niso najboljši. Proteza sedi na ostankih kostnega grebena, kjer so nekoč bili zobje. Greben je ponavadi zelo resorbiran, kar pomeni, da je njegova vertikalna komponenta močno zmanjšana. Proteza tako nima ustrezne podlage za normalno delovanje. Za začetek priporočam, da si pomagate z gelom za pritrjevanje proteze. Začetno obdobje privajanja bo tako laže minilo. Če po privajalnem obdobju proteza še vedno ne bo normalno funkcionirala priporočam vsaditev najmanj dveh vsadkov in izdelavo implantno podprte totlne proteze.


Zobozdravnik mi je svetoval izdelavo spodnje delne proteze z ulito bazo. Do sedaj sem imel navadno akrilatno delno protezo. Ali je svetovana proteza res boljša?



Proteza z vlito bazo je v primerjavi z navadno akrilatno protezo mnogo bolj rigidna, kar pomeni, da se pri obremenitvah na udaja silam, ki nanjo delujejo. Posebno oblikovani retencijski elementi, torej zapone in naslonke, pritrjuje protezo na zobe nosilce na tak način, da so le ti obremenjeni v svoji navpični osi. Rigidnost proteze in oblika retencijskih elementov skrbita, da obremenitev pri delovanju proteze ne povzroča majavosti in izgubo lastnih zob, kar za navadno akrilatno protezo vsekakor ne moremo trditi. Doktrina akrilatno protezo smatra le kot začasni snemnoprotetični nadomestek. Zaradi ulitih zapon, katerih prožnostne lastnosti so mnogo boljše od peresne žice, ki tvori zapone pri akrilatni protezi, je pritrjevanje take proteze na zobe nosilce mnogo boljše. Zaradi močne kovinske konstrukcije je proteza odporna na lom že pri zelo majhnih premerih elementov, tako je končen izdelek lahko mnogo bolj gracilen in paciente manj moti pri delovanju. Ker se večji delež griznih sil prenaša na zobe nosilce, je podporna sluznica in pod njo ležeča kost manj obremenjena, kar pomeni, da se bo čeljust počasneje raztapljala, dalj časa nudila ustrezno anatomsko podlago za delovanje proteze in s tem pacientu zgotavljala izgubljene lastne zobe.