Malo s tesnobo in strahom smo se odpravili v nemirno Jordanijo, obkroženo z deželami, stalno v vojni, že nekje od Kristusa in Mohameda dalje, čeprav vsi z isto filozofijo, pa vendar zaradi preroka ali dveh vedno v spopadu. Sosednji Sinaj s Sv. Katarino opazarja, da smo nekoč vsi verjeli v eno. Goreči grm in tistih deset zapovedi, ki jih je dobil Mohamed na dveh kamnith ploščah, prav tam, v tisti cerkvici na suhi, vroči, goli in od boga pozabljeni gori so danes očitno le še atrakcija za turiste, ki hodijo z gore opazovat sončni vzhod, ne daleč stran pa se Jeruzalem trese pod bobnimi napadi Palestincev, čemur so priča sosedje Muslimani. Le kaj si misli stari Mohamed, ki je prav vsem naročil kako živeti. Kakor koli že, letalo se je vročemu področju izognilo daleč naokoli in se glavnemu Amannu približalo z juga (Egipta) in ,bog ne daj ,ne čez ubogo severno Sirijo, ki je ravno takrat nabavila patriote. Jordanija je po čudežu nekoliko izuzeta iz stoletnega spora, tako da nas je želja videti Petro, starodavno in dolgo izgubljeno mesto, le premagala in smo se odpravili. Nubijci (ljudje, ki klešejo kamen), ljudstvo, ki ga najbrž ni več, so na stari trgovski poti iz daljnega vzhoda v Egipt in naprej, postavili mesto v živi skali. Imeli so napreden vodovod, zakladnice, krasne hiše, ki jih je kasneje uničil hud potres, in sistem trgovanja, ki bi se lahko meri z današnjim. V mesto se je dalo priti le po eni poti, skozi fascinantno sotesko, kjer je bil posnet Zadnji križarski pohod Indiane Jonesa, imeli so ločena področja za kamele, trgovce, lastnike, bogataše, odpadke, hrano…Na stavbah je še danes moč opaziti sledove krščanstva, islama, egipčanske kulture in rimskega vpliva, skratka vseh, ki so tukaj plačevali različne davke in pristojbine, torej denar in ne filozofija,  je sveta vladar. Skrajšano WTC v antični obliki, ki pa očitno, bolje kljubuje zobu časa kot tisti v NY. Indiana je prav tu našel sveti gral, ki ga vsi, v tem talilnem loncu ideologij in filozofij, nemirnem bližnjem vzhodu, tako mrzlično iščejo. Mi smo našli spoznanje, da bo mrtvo morje kmalu suho, kakor tudi vse čaše osvajalcev in voditeljev, ki si na plečih enake filozofije, kujejo zaslužke in izkoriščajo uboga ljudstva, ki žal živijo na polnem sodu črnega zlata.