Direktna izdelava kompozitnih (belih) plomb v transkaninem področju (kočniki in ličniki) je lahko zamuden in na napake zelo občutljiv postopek, ki v frekventni ambulanti pripelje do kasnejših problemov, kar se sicer ne bi zgodilo pri uporabi klasičnega amalgama. Uporaba amalgama dovoljuje manj kompliciran in hitrejši postopek pri izdelavi plombe, vendar pa se predvsem v zadnjem času pojavljajo vse višje estetske zahteve, poleg tega pa, vsaj po mojem mnenju, neosnovan, pretiran strah pred toksičnostjo sestavin amalgama.

Kompozitna plomba je lahko načeloma po vzdržljivosti in trajnosti podobna skoraj neuničljivemu amalgamu, vendar pod pogojem, da si zobozdravnik za izdelavo vzame precej več časa kot pri amalgamski plombi. Pri izdelavi kompozitne plombe v transkaninem področju je mogoče predvidljive rezultate doseči le z postopnim nanašanjem in sprotnim strjevanjem materiala, s čimer zmanjšamo učinek krčenja materiala pri strjevanju na kvaliteto obrobne zapore. Tehnika je zahtevna in kompleksna saj je lahko vsaka plast, ki ni nameščena na predpisan način, vzrok za neuspeh. V zadnjem času se postopno razvijajo kompoziti, ki naj bi zgoraj opisano problematiko precej zmanjšali, saj proizvajalci zagotavljajo, da naj bi bili rezultati zadovoljivi kljub hitremu in enostavnemu postopku nanašanja kompozita v kaviteto (podobno kot pri amalgamu).

Tehnika nanosa v do 4mm debeli plasti se imenuje ¨bulk¨tehnika in je bistveno hitrejša in preprostejša od klasičnega nanašanja po plasteh. Materiali (Tetric Evo Ceram) naj bi v tem pogledu presegali druge kompozite, saj naj bi njihov manjši polimerizacijski stres posledično pripeljal do manjše prepustnosti strjenega materiala in boljšo obrobno zaporo, kar pomeni manjšo verejetnost za preobčutljivost zoba po izdelavi plombe in manjšo verjetnost za pojav sekundarnega kariesa. Matriali namenjeni bulk tehniki imajo nekoliko spremenjeno sestavo v primerjavi z drugimi kompoziti. Vsebujejo različna steklasta polnila in dve velikosti delcev: steklene delce, iteribijev fluorid, mešane okside in že polimerizirane delce, katerih lomni količnik je v skladu z mešanico monomerov, kar zniža stopnjo krčenja.  Materiali vsebujejo tudi reaktivni pospeševalec polimerizacije, tako da se plast debela štiri millimetre enakomerno polimerizira tudi na delih, ki niso direktno osvetleni z modro svetlobo. Materiali so zaenkrat na voljo v treh osnovnih barvah, kar je za izdelavo plomb v transkaninen sektorju, kjer je debelina plomb problematična s stališča strjevanja, načeloma povsem zadovoljivo.

Primer vsakdanjega postopka v ordinacijah, kjer je postopek menjave amalgamske plombe skrajšan in kvaliteten z uporabo bulk tehnike: