Če bi si človek sam ustvaril raj, bi bil najbrž podoben prav temu. Sejšeli,  kot kamenčki, ki jih je Bog odvrgel v lužo Indijskega oceana, tvorijo z gostim tropskim rastjem pokrito otočje, ki nudi stalen dom nekaj deset tisočem srečnežev, ki v glavnem zelo dobro živijo od denarja bogatih turistov. Tudi brez tega bi jim šlo, saj banane in kokosovi orehi dobesedno padajo v naročja nikoli lačnih in prezeblih ljudi, ki lahko za priboljšek lovijo v najbolj bogath morjih tega sveta. Ekvatorialno sonce obseva, zaradi tropskih ploh, vlažne palme, tako da ni čudno, da samo tu rastejo tiste z največjimi oreški na planetu (Coco de Mer), pridružujejo se jim največji sadeži (Jackfruit) in še nekaj sto endemičnih vrst. Na otokih so si zgradili domavanja tisti, ki jim je življenje postreglo z obiljem; kralji in princi , šejki, maharadže pa tudi tisti brez rodovnika, ki jim je kapitalizem pisan na kožo. Zbujajo se na najlepših plažah in se po tropskih večerih udajajo barvam sonca, ki se potaplja v Indijski ocean. Prišleki, si lahko privoščimo tedensko bivanje v zemeljskem raju, za relativno precej visoke cene. Na voljo so nam čudoviti hoteli s peščenimi plažami pred vrati, med otoki se je mogoče voziti z jahtami in scuterji, športnim letali in helikopterji. Sprehodi po deževnem gozdu od plaže do plaže so nekoliko naporni zaradi visokih temperature in vlage. Na otoku ni strupenih kač, le nakaj sitnih pajkov, po nočnem nebu pa se spreletavajo največji netopirji, ki pa so, kot se spodobi za raj, le vegetarjanci.